Bila sem vedno polna energije, oseba, ki nič ne sme zamuditi, vse bi preizkusila, vedno sem imela premalo časa za vse ideje in predvsem nisem znala reči ne.  V vlogi močne reševalke, sem nastopala v večini vlog, ki sem jih imela in medsebojnih odnosih. Po rojstvu dveh otrok, pa je energije za obvladovanje vseh področjih po načelu perfekcionizma enostavno zmanjkalo.

Prišla sem do stanja izgorelosti. Ta obdobje mojega najslabšega zdravstvenega stanja in nemoči, ter pot, da sem prišla iz tega ven, je razdelila moje življenje na kdo sem bila in kdo sem danes.

Da sem tukaj kjer sem, sem zaradi vseh poskusov, spoznanj in učenja, kako se rešiti iz primeža izgorelosti. Preizkusila sem marsikaj, uradno medicino, ter vse mogoče alternativne pristope. Vsak je prislonil kanček energije in uspeha, da sem bila rahlo bolje. Mislila sem, da mi gre kar dobro, dokler se nisem srečala z AEQ metodo®. K njej sem pristopila, ker sem bila še vedno v močnih kroničnih bolečinah, ki so se nahajale po celotnem telesu povrhu vsega pa se je pojavila še astma. Realno mi je AEQ metoda pokazala, kako še vedno nisem dobro in koliko bom še potrebovala vložiti časa, energije in pozornosti v to, da bom to lahko spremenila. En seminar se je nadaljeval v drugega in šolanje tudi uspešno nadaljujem.

Danes sem veliko bolj umirjena, v mnogo boljšem stiku sama s sabo in praktično brez kroničnih bolečin. Moj oziroma naš družinski način življenja se je spremenil, v bolj umirjenega, bolj pristnega in avtentičnega. Hitrega in prisiljenga tempa življenja ne sprejemamo, živimo bolj počasi in umirjeno. Čas namenjamo poleg obveznostim, predvsem stvarem, ki nas resnično veselijo. Predvsem se s partnerjem zavedava, da bo najin odnos do samega sebe, en drugega in življenja, vplival na to kakšno popotnico v odrasli svet bova dala otrokoma.

Pot učitelja AEQ metode ni lahka, saj temelji najprej na lastni spremembi in urejanju lastnih odnosov, kroničnih bolečin in stanj. Zaradi zahtevnosti procesa skozi katerega sem kot  AEQ učiteljica šla in še hodim, sem se večkrat vprašala ali naj s šolanjem in učenjem drugih sploh nadaljujem ali ne.

Vendar se čutim odgovorno, da znanje, ki mi ga je šolanje prineslo, predam naprej. Prvič ker me to veseli, drugič ker je prav, da pozitivne izkušnje in pristope delimo z drugimi, da si lahko pomagajo pri spremembi življenja v  bolj lahkotno in zdravo gibanje, ter vedenje.