… nastopita hkrati simpatični in parasimpatični način delovanja. Po predolgem in kronično aktiviranem simpatičnem načinu, kar lahko uspeva samo ob obilju hrane in energije, ter močne SMA (torej razvit svet), pride do istočasne aktivacije parasimpatičnega načina delovanja. Ko telo ne more več slediti tempu, ki ga narekuje ego, potegne zasilno zavoro in upočasni življenjske procese. Lahko bi rekli, da ker se zavestno ne ustavimo, nas ustavi AŽS in išče način, kako telo spraviti nazaj v homeostazo, saj deluje pod prevelikim stresom in simpatičnem načinu delovanja. Vodi v depresijo, zamrznitev, kronične utrujenosti, fibromialgije, nastanek več kompleksnih sindromov,itd. Der deguliran AŽS ne deluje več normalno in odzivi so nepričakovani, temeljijo na že prej pridobljenih vzorcih, kar pa ne pomeni da so uporabljeni ob pravem času  ali ob pravi situaciji. Oseba se znajde v slepi ulici, brez energije, prave motivacije in ker se ta sprememba pojavi nenadoma, povzroča osebi paniko in grozo kar jo vodi v travmatičen šok ali zamrznitev.

Ker je dereguliran AŽS danes zelo pogost je uvrščen v 4. somatski refleks. Ta refleks označuje nespečnost, apneja, alergije, razne odvisnosti, preobčutljivost na temperaturne spremembe, popačen občutek za vnos hrane in pijače, slaba koncentracija, demenca in vrsta avtoimunih bolezni.

Fizični znaki da je AŽS aktiviral travmatični šok je ta, da se enostavno ne moremo več umiriti, saj se vagusni živec umakne in ne deluje več. Njegova funkcija pa je da na nas deluje pomirjujoče in varno. Bitje srca je pospešeno, dvigne se krvni tlak, obrazna mimika osebe pa je vedno težje prepoznavna. Periferija ni dobro prekrvavljena, zato izgubimo moč in občutek, da se lahko borimo zase in bežimo od nevarnosti. Ker se takšne ne poznamo nas je vedno bolj strah. Strah in zaskrbljenost se vedno bolj večata, zato nismo sploh več sposobni objektivno razsojati. Povsod vidimo grožnjo tudi tam kjer je ni.