Sproščanje ali raztezanje mišic?

Za učinkovito in neboleče, ter lahkotno gibanje moramo imeti čim bolj sproščeno telo. Če se nekje v telesu nahaja bolečina (zakrčenost), pomeni da imamo previsoko mišično napetost. Tega se lahko zavedamo, lahko pa tudi ne. Sprejmemo lahko samo bolečino, togost telesa in gibanja in se ne zavedamo, da za tem stoji kronično povišan mišični tonus.

Za gibanje potrebujemo mišice na eni strani krajšati in na drugi daljšati. Te dve fazi potekata usklajeno, toliko kolikor na eni strani pokrajšamo mišico, toliko moramo nasprotno mišico na drugi strani podaljšati. Pri zdravih otrocih to usklajenost krajšanja in daljšanja lahko vidimo pri lahkotnosti gibanja. Kar pa z leti in odraščanjem počasi izginja. Vzrok je nezavedna mišična napetost, ki drži mišico konstantno v fazi “krajšanja”, za kar telo porablja dodatno energijo.

Na kakšen način lahko mišico podaljšamo?

Do podaljšanja mišice pridemo na tri načine:

  • z raztegovanjem
  • pretegovanjem
  • sproščanjem

Raztegovanje

Največkrat mišico olajšamo tako, da jo raztegnemo. Konec treninga naredimo vaje za raztezanje, vaje niso zahtevne, je pa to najbolj neprijeten in (lahko tudi) boleč način daljšanja mišice. Do česa pride? Z raztezanjem pridemo do začasnega občutka olajšanja in ne do sprostitve. Mišica namreč deluje tako, da ko delo opravlja, je pokrajšana, ko delo preneha opravljati je sproščena in ne raztegnjena. Njeno naravno stanje v času nedelovanja je namreč sproščenost in ne raztegnjenost. Pri raztezanju se namreč sproži tudi zaščitni raztegovalni refleks, kar pomeni, da se mišice borijo proti raztezanju, s tem pa se zmanjšujeta nadzor in občutek nad mišico.  Raztegovanje je naraven proces in povzroča stanje manjše napetosti, zato ga uporabimo v času močne zakrčenosti, ter potem sami nadaljujemo s sproščanjem ali pretegovanjem.

Pretegovanje

Pretegovanje postavi osrednje živčevje v budno stanje in pripravi celoten organizem, da zaznava in se odziva na dražljaje iz okolja. Ko se pretegnemo spremenimo senzorno motorno stanje in vzpostavimo boljšo povezavo sami s sabo. S tem pa dvignemo nadzor nad lastnimi mišicami oziroma nad samim sabo. Pretegovanje je prijetno, neboleče in v nas vnese občutek prebujenja, saj z zehanjem (ki je tudi ena vrsta pretegovanje) v možgane vnesemo dodatno dozo svežine in s tem povečamo svojo pozornost.

Sproščanje

Sproščanje mišic lahko izvedemo le če smo zavestno prisotni, saj le z zavestnim delom lahko spustimo mišično napetost na raven 5-10% napetosti. Da to delo opravimo, pa obstaja en pogoj, in sicer, da zaznamo stanje v mišicah, se pravi, da imamo dobro senzorno povezavo. Dobro povezavo med možgani in telesom nam “kvari” senzorno motorna amnezija in odtujenost (SMA in SMO). Le ti popačita informacije ali jih celo potlačita, zaradi česar se posledično ne zavedamo realnega stanja telesa. Čeprav se nahajamo v stanju, ko so mišice nepotrebno napete, se tega ne zavedamo, zato s časoma začnemo pretirano uporabljati pretegovanje in primernost uporabe raztegovanja. Če želimo mišico sprostiti, potrebujemo energijo, torej če smo preutrujeni se ne moremo sprostiti. Preutrujanje samega sebe z delom in športom pa je tudi razlog, da se oddaljujemo od sproščenosti. Sproščanje je dolgotrajen proces, saj z njim mehčamo membrano in tako prihajamo do določenih potlačenih občutkov, katere je včasih težko sprejeti. Zato sproščamo počasi a vztrajno, predvsem pa se moramo zavedati, kako je to pomembno in do česa pride v kolikor tega ne počnemo.

Raztezanje vs. sproščanje

Ker imamo količino časa omejeno, jo razporedimo med nam pomembne stvari. Splošno se zavedamo, da je gibanje pomembno in da je šport zdrav, kar lahko enačimo s krajšanjem mišic. Kot nasprotno dejanje temu, poznamo daljšanje mišic na način raztezanja. Razlika med raztezanjem in sproščanjem, je da ima raztezanje kratkoročen vpliv, ter da mu namenimo večjo količino energije, kot sproščanju.  Pri raztezanju moramo namreč v mišico, ki smo jo prej krčili sporočiti naj se razteza (s tem jo damo v kroničen in nepotreben povišan tonus), v nasprotno mišico pa pošljemo ukaz naj se skrči, da prvotno lahko raztegnemo. Tako na dveh koncih porabljamo energijo, do česar pa pri sproščanju mišic ne pride. Torej za sproščanje mišice porabimo manj energije, potrebujemo pa več pozornosti.

Sproščanje mišice te dodatne energije ne potrebuje, potrebuje pa več pozornosti s čimer privede do daljšega in boljšega učinka daljšanja mišice.

Med sprostiti in raztegniti se je velika razlika. Če se raztegnem, mišico podaljšamo vendar je ne sprostimo, posledično pa krajšamo mišice, ki so nasproti tej, ki jo raztezamo. Pri sproščanju do tega ne pride, saj se spremeni jakost in frekvenca živčnega signala, ki potuje iz osrednjega živčnega sistema do mišice. Jakost in frekvenca signala se znižata in mišični tonus popusti.

Raztezanje je hitrejše in nam predstavlja bolj kot ne, da smo navidezno po rekreaciji sprostili telo. Načeloma pa je mišična napetost tudi po koncu raztezanja ostala na višjem nivoju napetosti, kot je potrebno. Pri sproščanju, pa potrebujemo mirnejše okolje, čas in pozornost (fokus) na svoje telo, na mišico, ki jo želimo sprositit. Generalno obstajajo prepričanja, da za to nimamo časa, v resnici pa imamo nezavedni odpor do stika s sabo in do pravega stanja sproščenosti.

Sprostitev mišic

AEQ namreč uči, kako sprostiti določeno mišično napetost, hkrati pa razlaga zakaj do tega “ne sme” priti. Namreč z zavestnim sproščanjem, kar ima na telo velik blagodejni vpliv, se spremeni še naše čutenje lastnega telesa in dojemanja samega sebe. Zmanjšamo zakrčenost telesa, s tem znižamo senzorno-motorno amnezijo, kot posledico pa bolje zaznavamo občutke iz lastnega telesa in vplive, ki prihajajo iz okolja. To lahko sprejmemo, kot dobro, saj je prvi korak k spremembi, sprejemanje in dojemanje dejanskega stanja. Lahko se pa tega ustrašimo in zbežimo nazaj v zakrčenost, ker je to območje, ki je nam poznano in domače.